# started 2014-08-16T14:59:31Z "Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko \u0627\u0628\u0648\u0627\u0644\u0648\u0641\u0627 \u0645\u062D\u0645\u062F \u0628\u0648\u0698\u06AF\u0627\u0646\u06CC), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), \u2020 1. julij 998, Bagdad, Irak."@sl . "2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju za\u010Delo na torek. \u0160tevilka leta je palindrom; pred tem je imelo palindromno \u0161tevilko leto 1991, naslednje tako leto bo 2112.Bilo je progla\u0161eno za leto ekoturizma in gora."@sl . "Amp\u00EAr (oznaka A) je osnovna enota SI za elektri\u010Dni tok, dolo\u010Dena tako, da v vakuumu polo\u017Eena, neskon\u010Dno dolga, ravna, vzporedna vodnika z zanemarljivim kro\u017Enim prerezom, med katerima je razdalja en meter in po vsakem te\u010De stalen tok jakosti enega ampera, delujeta drug na drugega s silo 2\u00B710-7 N/m.Amper je poimenovan po francoskem fiziku Andr\u00E9-Marie Amp\u00E8ru, enem prvih raziskovalcev elektrike."@sl . "Aleksander Mihajlovi\u010D Ljapunov [aleks\u00E1nder mih\u00E1jlovi\u010D ljap\u00FAnov] (rusko \u0410\u043B\u0435\u043A\u0441\u0430\u0301\u043D\u0434\u0440 \u041C\u0438\u0445\u0430\u0301\u0439\u043B\u043E\u0432\u0438\u0447 \u041B\u044F\u043F\u0443\u043D\u043E\u0301\u0432), ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), \u2020 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina)."@sl . "Matem\u00E1tika (starogr\u0161ko \u03BC\u03B1\u03B8\u03B7\u03BC\u03B1\u03C4\u03B9\u03BA\u03AC: math\u0113matik\u00E1, \u03BC\u03AC\u03B8\u03B7\u03BC\u03B1: m\u00E1th\u0113ma - -thematos - znanost, znanje, u\u010Denje, \u0161tudij; \u03BC\u03B1\u03B8\u03B7\u03BC\u03B1\u03C4\u03B9\u03BA\u03CC\u03C2: mathematikos - ljubezen do u\u010Denja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce. Vsebuje abstraktne lastnosti mno\u017Ein, struktur, sprememb in prostora. Ta stran zrcali organiziran pogled na matematiko. Benjamin Peirce je imenoval matematiko \u00BBznanost, ki podaja nujne sklepe\u00AB."@sl . "\u200ED\u017Eafar Ben Mohamed ben al-Balhi Abala\u010Di Abu Ma\u0161ar (latinsko Albumasaris), arabski astronom in filozof, * 787, Balh (ali tudi Bagdad), Afganistan, \u2020 april 886, Vasit (Wasit), Irak."@sl . "2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju za\u010Delo na soboto. Leto je bilo progla\u0161eno za Mednarodno leto za kulturo miru in Mednarodno leto matematike."@sl . "Arhimed (tudi Arhimedes) [arhim\u00E9d/arhim\u00E9des] (starogr\u0161ko \u0391\u03C1\u03C7\u03B9\u03BC\u03AE\u03B4\u03B7\u03C2: Arhim\u00E9des), starogr\u0161ki matematik, fizik, mehanik, izumitelj, in\u017Eenir in astronom, * 287 pr. n. \u0161t., Sirakuze, Sicilija, \u2020 212 pr. n. \u0161t., Sirakuze."@sl . "Adelard iz Batha (Adelhard, Aethelhard, Alard, Abelard), angle\u0161ki u\u010Denjak in prevajalec, * okoli 1080, Bath pri Bristolu, Anglija, \u2020 okoli 1150. Leta 1126 je iz arab\u0161\u010Dine v latin\u0161\u010Dino prevedel al-Hvarizmijeve astronomske tabele (zij). Postale so osnova za druga dela. Te arabske astronomske tabele so zamenjale vse prej\u0161nje gr\u0161ke in indijske tabele. Uporabljati so jih za\u010Deli tudi na Kitajskem."@sl . "Al-I\u0161bili Abu Mohamed Ibn-D\u017Eabir Aflah (arabsko \u0623\u0628\u0648 \u0645\u062D\u0645\u062F \u062C\u0627\u0628\u0631 \u0628\u0646 \u0623\u0641\u0644\u062D; latinsko Geber Filius Afflae Hispalensis), \u0161pansko-arabski astronom, matematik in izumitelj, * okoli 1100, verjetno Sevilla, \u0160panija, \u2020 okoli 1160."@sl . "Aristarh [arist\u00E1rh] (starogr\u0161ko \u0391\u03C1\u03AF\u03C3\u03C4\u03B1\u03C1\u03C7\u03BF\u03C2 \u1F41 \u03A3\u03AC\u03BC\u03B9\u03BF\u03C2: Ar\u00EDstarhos h\u00F3 S\u00E1mios), starogr\u0161ki astronom in matematik, * 310 pr. n. \u0161t., otok Samos, Jonija, Gr\u010Dija, \u2020 okoli 230 pr. n. \u0161t., Aleksandrija. Po vsej verjetnosti je bil Aristarh prvi astronom, ki je predlagal, da Zemlja kro\u017Ei okrog Sonca in, da so planeti podobni Zemlji in prav tako kro\u017Eijo okrog Sonca. Njegove astronomske zamisli niso z lahkoto sprejemali in so bile nepomembne v primeri z Aristotelovimi in Ptolemejevimi."@sl . "Albert Einstein [\u00E1lbert \u00E1jn\u0161tajn] (izgovorjava ), judovsko-nem\u0161ki fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, W\u00FCrttemberg, Nem\u010Dija, \u2020 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA."@sl . "Aristej Starej\u0161i [arist\u00E9j star\u00E9j\u0161i] (starogr\u0161ko \u0391\u03C1\u03B9\u03C3\u03C4\u03B1\u03AF\u03BF\u03C2 \u1F41 \u03A0\u03C1\u03B5\u03C3\u03B2\u03CD\u03C4\u03B5\u03C1\u03BF\u03C2: Ar\u00EDstaios h\u00F3 Presb\u00EDteros), starogr\u0161ki matematik, * okoli 390 pr. n. \u0161t. \u2020 okoli 320 pr. n. \u0161t. \u017Divel je okoli 340 pr. n. \u0161t. Bil je starej\u0161i Evklidov sodobnik. Njegovo delo o sto\u017Enicah je skupaj z Evklidovim in Menehmovim delom opisal in naprej razvil Apolonij."@sl . "Arhit [arh\u00EDt] (starogr\u0161ko \u0391\u03C1\u03C7\u03CD\u03C4\u03B1\u03C2: Arh\u00EDtas), starogr\u0161ki filozof, matematik, astronom, dr\u017Eavnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. \u0161t. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, \u2020 347 pr. n. \u0161t."@sl . "Apolonij [apol\u00F3nij] (starogr\u0161ko \u1F08\u03C0\u03BF\u03BB\u03BB\u03CE\u03BD\u03B9\u03BF\u03C2 \u1F41 \u03A0\u03B5\u03C1\u03B3\u03B1\u1FD6\u03BF\u03C2: Apoll\u014Dnios h\u00F3 Perga\u00EDos), starogr\u0161ki matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. \u0161t., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Tur\u010Dija), \u2020 170 pr. n. \u0161t., Aleksandrija ali pa verjetno Pergam."@sl . "Cleveland Abbe, ameri\u0161ki meteorolog in astronom, * 3. december 1838, New York, ZDA, \u2020 28. oktober 1916, Chevy Chase (Washington), Maryland."@sl . "Integriranje je ena od dveh osnovnih operacij v infinitezimalnem ra\u010Dunu. Ker za razliko od odvajanja ni trivialna, nam v\u010Dasih pridejo prav tabele znanih integralov. Ta stran navaja nekaj najbolj znanih integralov."@sl . "Aritm\u00E9ti\u010Dna f\u00FAnkcija f(n) je v teoriji \u0161tevil funkcija, dolo\u010Dena za vsa pozitivna cela \u0161tevila in zavzema vrednosti v mno\u017Eici kompleksnih \u0161tevil. Z drugimi besedami, aritmeti\u010Dna funkcija je zaporedje kompleksnih \u0161tevil.Najbolj pomembne aritmeti\u010Dne funkcije so aditivne in multiplikativne.Pomembna operacija na aritmeti\u010Dnih funkcijah je Dirichletova konvolucija.Aritmeti\u010Dne funkcije je mo\u010D raziskovati z Bellovimi vrstami."@sl . "J\u00EAzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je ve\u010Dinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki. Z jezikom opi\u0161emo stvari, dejanja ali odmi\u0161ljene pojme. Lahko pa je tudi znakovni jezik.Poznamo tudi samostojne nebesedne jezike, npr. glasbeni jezik, likovni jezik, v matematiki in ra\u010Dunalni\u0161tvu umetne oziroma formalne jezike, med katere sodijo tudi programski jeziki.Tudi \u017Eivali poznajo neko vrsto \u00BBjezika\u00AB, bolj znana sta jezik \u010Debel in kitov."@sl . "To je seznam jezikov sveta, zlo\u017Een po abecedi s slovenskimi imeni. Za bolj sestaven seznam glej jezikovne dru\u017Eine in jeziki ali ISO 639.Seznam vsebuje naravne in umetne jezike, ki jih govorijo ljudje."@sl . "Amh\u00E1r\u0161\u010Dina (\u12A0\u121B\u122D\u129B) je semitski jezik naroda Amharcev in je glavni (vsiljen) jezik v Etiopiji in deloma v Eritreji, katera se je odcepila. Amhar\u0161\u010Dino govori le pribli\u017Eno 12 % etiopskega prebivalstva. Amharska pisava je prirejena abugida izumrlega jezika giz."@sl . "Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se najve\u010D ukvarja z astronomijo ali astrofiziko."@sl . "Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov:Vsebina: Vrh - 0\u20139 A B C \u010C D E F G H I J K L M N O P Q R S \u0160 T U V W X Y Z \u017D"@sl . "\u010Casovni pregled vesoljskih odprav s \u010Dlove\u0161ko posadko:Niso se \u0161e natan\u010Dno dogovorili, kaj pomeni vesoljski polet s \u010Dlove\u0161ko posadko. V ZDA je vesoljski polet dolo\u010Den kot polet nad vi\u0161ino 50 milj, Mednarodna aeronavti\u010Dna zveza (FAI) pa dolo\u010Da vesoljski polet nad 100 km (K\u00E1rm\u00E1nova lo\u010Dnica). Do leta 2003 moramo tako upo\u0161tevati \u0161e 13 ameri\u0161kih podorbitalnih poletov, vsi s preskusnim raketnim letalom North American X-15 (poleti 62, 77, 87, 90, 91, 138, 143, 150, 153, 174, 190, 191, 197)."@sl . "Genealo\u0161ko drevo jezikovnih dru\u017Ein in jezikov: indoevropski jeziki alban\u0161\u010Dina armen\u0161\u010Dina baltski jeziki germanski jeziki severnogermanski jeziki island\u0161\u010Dina fer\u0161\u010Dina dan\u0161\u010Dina norve\u0161\u010Dina \u0161ved\u0161\u010Dina zahodnogermanski jeziki angle\u0161\u010Dina frizij\u0161\u010Dina nizozem\u0161\u010Dina nem\u0161\u010Dina jidi\u0161 afrikaans (bur\u0161\u010Dina) gr\u0161\u010Dina indoiranski jeziki keltski jeziki italski jeziki romanski jeziki slovanski jeziki ju\u017Enoslovanski jeziki vzhodna veja stara cerkvena slovan\u0161\u010Dina bolgar\u0161\u010Dina banatska bolgar\u0161\u010Dina makedon\u0161\u010Dina zahodna veja sloven\u0161\u010Dina prekmur\u0161\u010Dina rezijan\u0161\u010Dina srbohrva\u0161\u010Dina bosan\u0161\u010Dina \u010Drnogor\u0161\u010Dina hrva\u0161\u010Dina gradi\u0161\u010Dan\u0161\u010Dina moli\u0161\u010Dina srb\u0161\u010Dina vzhodnoslovanski jeziki beloru\u0161\u010Dina rusin\u0161\u010Dina velikoru\u0161\u010Dina ju\u017Enovelikorusko nare\u010Dje severnovelikorusko nare\u010Dje srednjeruski govor ukrajin\u0161\u010Dina zahodnoslovanski jeziki \u010De\u0161\u010Dina slova\u0161\u010Dina polj\u0161\u010Dina pomorjan\u0161\u010Dina (ka\u0161ub\u0161\u010Dina) polab\u0161\u010Dina \u2020 lu\u017Ei\u0161ka srb\u0161\u010Dina gornjelu\u017Ei\u0161ka srb\u0161\u010Dina spodnjelu\u017Ei\u0161ka srb\u0161\u010Dina afroazijski jeziki berberski jeziki \u010Dadski jezikihausa egiptovski jeziki semitski jeziki ku\u0161itski jeziki bejski jeziki omotski jeziki avstroazijski jeziki dravidski jeziki uralski jeziki ugrofinski jeziki samojedski jeziki avstronezijski jeziki niger-kordofanski jeziki ameri\u0161ki jeziki altajski jeziki kreolski in pid\u017Einski jeziki"@sl . "B\u00EDofizika (tudi biol\u00F3\u0161ka f\u00EDzika) je interdisciplinarna veda, ki preu\u010Duje fizikalne vidike biologije. Raziskave v biofiziki danes zajemajo vrsto specifi\u010Dnih biolo\u0161kih \u0161tudij, ki jim te\u017Eko najdemo skupni imenovalec, kar ote\u017Euje enostavno definicijo panoge. To je tudi posledica dejstva, da je biofizika razmeroma mlada znanost. Podro\u010Dja, ki jih uvr\u0161\u010Dajo pod okrilje biofizike, segajo od primerjave zaporedij DNA do nevronskih mre\u017E."@sl . "\u00C1strof\u00EDzika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija. Velikokrat je v pomo\u010D fiziki, ker s svojimi postopki in re\u0161itvami pojasnjuje tudi nastale fizikalne probleme, \u0161e posebej v jedrski fiziki in optiki.Domena astrofizike je ugotavljanje lastnosti zvezd in stelarnih objektov, kot so npr."@sl . "Astronom\u00EDja (starogr\u0161ko \u03B1\u03C3\u03C4\u03C1\u03BF\u03BD\u03BF\u03BC\u03AF\u03B1: astronom\u00EDa < \u1F04\u03C3\u03C4\u03C1\u03BF\u03BD: \u00E1stron + \u03BD\u03CC\u03BC\u03BF\u03C2: n\u00F3mos - dobesedno zakon o zvezdah) je znanstvena veda, ki se ukvarja z opazovanjem in razlago zunajzemeljskih pojavov v Vesolju."@sl . "2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju za\u010Delo na sredo. Leto je bilo progla\u0161eno za Mednarodno leto sladke vode."@sl . "Arat [ar\u00E1t] (starogr\u0161ko \u0386\u03C1\u03B1\u03C4\u03BF\u03C2 \u1F41 \u03A3\u03BF\u03BB\u03B5\u03CD\u03C2: Aratos h\u00F3 Eole\u00FAs), makedonsko-starogr\u0161ki matematik, astronom, meteorolog, botanik in pesnik, * 315 pr. n. \u0161t., Sol, (Soli), Kikilija (danes Ciper), \u2020 240 pr. n. \u0161t., Pela, osrednja Makedonija (danes Gr\u010Dija).Arat je leta 281 pr. n. \u0161t. napisal astronomski ep Pojavi (Phaenomena (Fainomena)), v 1154 \u0161estomerih. Pesnitev temelji na Evdoksovem delu in vsebuje znanstveno snov, o\u017Eivljeno z zanimivimi miti. Ep so ve\u010Dkrat prevedli v rimski knji\u017Eevnosti."@sl . "Esper\u00E1nto je mednarodni umetni pomo\u017Eni sporazumevalni jezik. Poljski okulist in jezikoslovec-amater judovskega rodu Ludwig Lazarus Zamenhof (s psevdonimom Esperanto) ga je zasnoval \u017Ee leta 1878, knjiga o jeziku pa je prvi\u010D iz\u0161la \u0161ele leta 1887. Govori ga predvidoma 2 milijona ljudi po celem svetu."@sl . "Strani posameznih stoletij vsebujejo desetletja in leta. Za razli\u010Dne razporeditve zgodovinskih dogodkov glej \u0161e zgodovina.Za \u0161e zgodnej\u0161a obdobja glej geolo\u0161ka zgodovina, evolucijska zgodovina, pleistocen in paleolitik. 10. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 9. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 8. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 7. tiso\u010Dletje p